Thursday, August 13, 2009

Sheet, pa ja ne spet ....... ?

Kmalu po 18 uri me pokliče prijatelj in vpraša, če bi lahko prišel nekoga iskat za Bežigrad. »Seveda!«, sem odgovoril. »Ali se mudi ali bi počakal kakšnih 15 minut?«

»15 minut bo ravno prav.«

Pobral sem mlajšega, urejenega moškega. Najpre naj bi šla blizu na Glinškovo

ploščad, češ da mora še urediti nekaj z lastnico stanovanja, kjer je bil najemnik.

Če nekaj minut pride zasopel nazaj in prosil, če mu do doma posodim 15 EU,

ki, da jih je še dolžan bivši 'gazdarici' ter mi dal svoj telefon, dokler ne vrne

denarja in plača vožnje. Posodil sem mu denar. Čez kakšnih 5 minut se je vrnil.

»Kam pa zdaj?«, ga vprašam. »Zdaj pa v Trnovo v svoje novo stanovanje.«

Nato je še razlagal, kako je bilo prej drago, da je moral plačat še neke stroške .... in,

kako je to novo stanovanje poceni in ful v redu ......

»Kam pa v Trnovo?«, ga vprašam. »Bom pokazal, kar po Brajanski.« In greva po Barjanski, čez avtocesto in na levo v ........... RAKOVO JELŠO!?!?

»Sheet, pa ja ne spet ....... ?« mi je začelo rojiti po glavi. »Saj imam njegov telefon!«

se tolažim. Ustaviva pred hišo, kjer naj bi bil doma, obračam avto in se izogibam

ljudem na cesti. Čakam, čakam, ........... vmes ugotovim, da je v trenutku moje nepazljivosti vzel svoj telefon ...... čakam, kličem prijatelja, ki me je prosil, da

odpeljem njegovega znanca. Po kakšnih 5 minutah sem seveda že ugotovil, kam pes

taco moli. »Spet me je nategnu čefur iz Rakove Jelše!!! Ušel mi je, ne da bi plačal

vožnje in seveda tudi mojega denarja mi ni vrnil!! Sheet sheet sheet!!! «

...... čakam, kličem prijatelja ..... pa se ne javi.

Vrnem se na Šubičko v vrsto k ostalim taksistom. Povem zgodbo in kar naenkrat en od njih vpraša »A je velik, na kratko ostrižen, lepo urejen, olikan .., ?«. »Da, ta je bil!«. »Mene je ta isti nategnu prejšnji teden na Miklošičevi, jaz sem mu posodil samo 5 EU ...... ».

Ampak tudi dejstvo, da je ta isti ogoljufal tudi izkušenega taksista, me ni dosti

potolažilo. Še posebej zato, ker sem imel ravno še 35 EU do plače ... za toliko, kot me je ta baraba čefurska nategnila oz. okradla. No ja, ostalo mi je za kavo ...

Končno se je prijatelj oglasil na telefon. »Živjo! Si me klical?« »Da. Povej mi, a ti tistega tipa, za katerega si me klical, poznaš?« .... »Ne, zakaj vprašaš? Ustavil me je na cesti in prosil, da jaz kličem METRO, ker je njemu crknil telefon....... «.

Potem pa še ena kratka vožnja in do 1,00 ponoči nič. Pa pokliče prijeten ženski glas

»Dober večer. Ali bi me lahko prišli iskat na Ljubljanski grad?« Seveda sem jo šel iskat.

Vse bi bilo v redu, če bi me ona počakala. Ampak, ker je ni bilo, pa še na telefon se nikakor ni uspela javiti, mi je še ona »polepšala« to noč.

Tam okrog 4,30 zjutraj me pokliče nek ženski glas. »Ali bi morda prišli v Polje po enga gospoda, šel bi pod Šmarno goro?« »Ja, pridem lahko čez kakšnih 15 minut. Pa bo sigurno počakal?« »... A boš počakal? ..... » slišim, kako ona sprašuje. »Da, je rekel, da bo počakal.« V Polju prisede vesel možakar in se odpeljeva. Že po nekaj 100 metrih začne »Joj, moja denarnica! Kje je moja denarnica!? Greva nazaj!«

Gre nazaj v lokal, meni pa po glavi »Sheet, pa ja ne spet ....... ?«. Ampak, možakar je prišel nazaj z denarnico in sva šla ......

Happy End – plačal je pošteno, pa še za 1/2 kave mi je dal.


Reblog this post [with Zemanta]